Iraški državni trgovec z nafto SOMO je identificiral več tankerjev, ki naj bi nezakonito nalagali naftne derivate v pristaniščih Umm Qasr in Khor al-Zubair. Tankerji naj bi prikrivali svojo lokacijo s ponarejanjem signalov, da bi se izognili zaznavi. Uradni dopis, ki ga je videl Reuters, potrjuje sume glede nezakonitih dejavnosti.

Junijski dvig cen energentov v Avstriji so primarno poganjale podražitve naftnih derivatov, kar je bilo posledica geopolitičnih napetosti, ki so povzročile skoke cen na trgu. Medtem ko so cene goriv rasle, so se cene elektrike in plina junija v primerjavi z majem nekoliko znižale, kar je ustvarilo neenoten razvoj cen energentov.

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Združene države Amerike so izvedle odmevno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je povzročilo politični pretres v regiji in po svetu. Operacija, ki jo je podprla administracija predsednika Donalda Trumpa, je bila po navedbah ameriških uradnikov tesno povezana z obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. Po Madurovem zajetju je položaj predsednice prevzela Delcy Rodriguez, medtem ko ključni uradniki prejšnjega režima za zdaj ostajajo na svojih položajih. Kljub padcu Madura trenutno ni neposrednih dokazov, da bi ZDA prevzele neposredno vodenje države. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko so venezuelski izseljenci razpeti med navdušenjem nad padcem režima in skrbjo zaradi tujega posredovanja, je na Kubi zavladala velika zaskrbljenost. Kuba, ki je bila tesna zaveznica Madura, se zdaj sooča z morebitno prekinitvijo dobave goriva in povečanjem težav v energetskem sektorju. V Veliki Britaniji se je vlada poskušala distancirati od operacije, ki jo mnogi v mednarodni skupnosti označujejo za nezakonito, vendar se je obenem izognila neposredni kritiki Washingtona. Predsednik Trump je po operaciji izdal nova opozorila venezuelskim oblastem in poudaril, naj "storijo, kar je prav". Gospodarska prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj ameriška podjetja kljub interesu za nafto ostajajo previdna glede dejanskega dostopa do virov v tako nestabilnem okolju. Kritiki operacijo označujejo za vrnitev k agresivnemu ameriškemu imperializmu v Latinski Ameriki.

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ponovno opozarja na, po njihovih besedah, ostro in pretirano regulacijo cen naftnih derivatov ter nevzdržno omejevanje marž naftnih trgovcev. Njihov poziv sledi odločitvi vlade o dvigu trošarin, kar vpliva na cene reguliranih naftnih derivatov.

Razlika med povprečno slovensko in hrvaško neto plačo se je julija zmanjšala na manj kot deset odstotkov, medtem ko je razlika v bruto plači skoraj 26-odstotna. Na Hrvaškem je povprečna neto plača za julij znašala 1437 evrov, v Sloveniji pa 1577 evrov.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v začetku leta 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, med katero so izvedle zračne napade in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo soprogo. Predsednik ZDA Donald Trump je dejanje utemeljil s povračilnimi ukrepi zaradi nacionalizacije ameriškega premoženja in naftnih podjetij, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so njegove trditve o kraji ameriške nafte neutemeljene, saj so bila podjetja pod državni nadzor vključena skozi desetletja dolge procese. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko nekateri kritiki operacijo označujejo za rušenje mednarodnega prava in globalnih norm, so iz Ukrajine prišli odzivi podpore venezuelskemu ljudstvu. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril pravico do življenja brez diktature in zatiranja, ki ga je po njegovih besedah izvajal Madurov režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so vključevale pomorsko blokado, sankcije in predhodne omejene zračne napade na cilje v tej južnoameriški državi.

Ekonomist Bojan Stanić je napovedal, da se v prihodnjih dveh tednih pričakuje ponovni začetek prerade surove nafte v rafineriji v Pančevu, kar bi lahko stabiliziralo razmere na trgu. Glavna težava, s katero se spopada družba NIS, ostaja vprašanje licenc in sankcij, ki so onemogočile standardno kartično plačevanje na njihovih bencinskih servisih. Stanić poudarja, da je v primeru najslabšega scenarija z licencami nujno zapolniti državne rezerve nafte, da bi zagotovili nemoteno oskrbo srbskega trga iz domačih virov. Kljub negotovosti obstaja upanje za vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili dolgoročno nemoteno delovanje podjetja NIS in vrnitev vseh plačilnih storitev za potrošnike. Ključno vlogo pri tem bo igral Jadranski naftovod (JANAF) ter odločitve, ki bodo sprejete po 23. januarju. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi rešitev logističnih in regulativnih ovir omogočila ponovno uporabo plačilnih kartic, kar bi olajšalo poslovanje na bencinskih črpalkah po vsej državi.

Z torkom se bodo v Sloveniji močno znižale najvišje dovoljene drobnoprodajne cene reguliranih naftnih derivatov. Liter 95-oktanskega bencina se bo ob nespremenjenih trošarinah pocenil za 5,2 centa na 1,381 evra, liter dizelskega goriva pa za 4,2 centa na 1,407 evra. Prav tako se bo znižala cena kurilnega olja, ki bo po novem stalo 1,008 evra za liter, kar predstavlja pocenitev za 4,1 centa. Gre za že tretje znižanje cen v mesecu decembru, kar odraža trenutne razmere na svetovnih naftnih trgih. Nove regulirane cene, ki jih je sporočilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bodo veljale v naslednjem 14-dnevnem obdobju, vse do vključno 12. januarja. Vlada v tokratnem ciklu ni posegala v trošarine, kar je omogočilo, da se je padec cen na svetovnem trgu v celoti prelil v končno ceno za potrošnike. To je pomembna razbremenitev za gospodinjstva pred koncem leta, saj so se cene energentov po obdobju rasti v septembru sedaj ustalile v trendu padanja.

Prihodnji teden bo zabeležen nov padec cen goriv v Sloveniji. Napovedi kažejo, da bosta tako dizel kot bencin postala cenejša že od prihodnjega ponedeljka naprej. Ta sprememba bo prinesla olajšanje za potrošnike in gospodinjstva.

Cene evrodizla in brezolovnega bencina v Srbiji so v zadnjih dveh mesecih sicer rahlo nihale, vendar je Generalni sekretariat Združenja naftnih družb Srbije napovedal novo uredbo, ki bo od jutri regulirala ceni teh dveh najbolj prodajanih naftnih derivatov. Tomislav Mićović je potrdil, da uredba ostaja v veljavi.

Regulatorna komisija za energetiko in vodne storitve Republike Severne Makedonije je sporočila, da bodo od polnoči znižane maloprodajne cene naftnih derivatov. Povprečno znižanje znaša 1,32 %. Tako bodo cene Eurosuper BS-95 in Eurosuper BS-98 ter Eurodizla (D-E V) nižje za en denar na liter, medtem ko bo ekstra lahko kurilno olje za gospodinjstvo (EL-1) cenejše za pol denarja.

Ukrajinske sile so na zadnji dan leta 2025 izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rusko energetsko infrastrukturo v notranjosti države. Glavna tarča napada je bilo skladišče goriva Rosrezerv v mestu Ribinsk v regiji Jaroslavelj, kjer je po navedbah lokalnih virov in ukrajinske varnostne službe SBU izbruhnil obsežen požar. Skladišče FGKU Kombinat "Temp" predstavlja kritično točko v ruskem državnem sistemu rezerv, saj služi kot ključno logistično vozlišče za shranjevanje in distribucijo naftnih derivatov v severovzhodnem delu Ruske federacije. Operacija, ki jo je SBU označila za kirurški poseg v oskrbovalne verige ruske vojske, je povzročila znatno gospodarsko in logistično škodo. Poleg regije Jaroslavelj so ukrajinski droni dolgega dosega tarče napadli tudi severno od Moskve ter v južni regiji Krasnodar, kjer so bili cilji naftna rafinerija in terminal. Ti napadi so neposredno nadaljevanje sistematične strategije Kijeva, ki želi z uničevanjem energetske infrastrukture omejiti operativne sposobnosti ruskih sil na fronti in zmanjšati izvozne prihodke Moskve.

V Sloveniji se bodo s torkom znižale cene reguliranih naftnih derivatov. Liter 95-oktanskega bencina bo cenejši za 2,1 centa in bo stal 1,438 evra, liter dizla pa se bo pocenil za 2,9 centa na 1,460 evra. Cena kurilnega olja bo nižja za 3,1 centa in bo znašala 1,057 evra na liter. Vlada ni posegala v trošarine, nove cene pa bodo veljale do 3. novembra 2025.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil prve zračne napade na venezuelsko ozemlje, kar pomeni močno zaostritev napetosti med državama. Poleg vojaškega posredovanja so ZDA uvedle tudi dvomesečno popolno blokado izvoza venezuelske nafte, s čimer želijo ohromiti gospodarstvo te južnoameriške države in spodkopati oblast predsednika Nicolása Madura. Strategija Washingtona po navedbah tujih medijev vključuje kombinacijo zračnih napadov, povečane prisotnosti mornarice v Karibskem morju in gospodarske izolacije. Napad predstavlja prelomnico v ameriški zunanji politiki do Caracasa, saj so se ZDA doslej v veliki meri izogibale neposredni uporabi vojaške sile na venezuelskih tleh. Kljub napadom viri blizu Bele hiše navajajo, da Trumpova administracija za zdaj ne načrtuje napotitve kopenskih enot, temveč se bo osredotočala na zračne operacije in pomorsko piratstvo za preprečevanje plovbe naftnih tankerjev. Ukrepi so del širšega prizadevanja za zamenjavo režima v državi, ki jo Washington označuje za grožnjo regionalni varnosti.

V Sloveniji so se z današnjim dnem ponovno znižale cene reguliranih naftnih derivatov na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa. To je že tretja zaporedna pocenitev v zadnjem mesecu, ki sledi gibanjem na svetovnih naftnih trgih in državni regulaciji marž. Liter 95-oktanskega bencina se je pocenil za 5,2 centa in po novem znaša 1,381 evra, medtem ko je cena dizelskega goriva padla za 4,2 centa na 1,407 evra za liter. Znižanje cen vpliva tudi na stroške ogrevanja, saj se je kurilno olje pocenilo za 4,1 centa na 1,008 evra za liter. Potrošniki bodo ob polnem 50-litrskem rezervoarju bencina prihranili 2,6 evra, pri dizelskem gorivu pa 2,1 evra v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Trend padanja cen, ki se je začel že v oktobru in nadaljeval decembra, prinaša dodatno olajšanje za družinske proračune v času kurilne sezone.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil o zahtevni energetski situaciji v državi, ki jo povzroča ustavitev dobave nafte. Izpostavil je, da Srbija že 83 dni ni prejela nafte prek jadranskega naftovoda Janaf, kar resno ogroža nemoteno oskrbo z energenti. Vučić je ob tem izrazil upanje na pozitivno odločitev urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance in State Departmenta glede podelitve operativne licence za Naftno industrijo Srbije (NIS). Zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju NIS se je Srbija znašla pod pritiskom ameriških sankcij, kar je privedlo do izrednih razmer v energetskem sektorju. Predsednik je poudaril, da država trenutno porablja svoje strateške rezerve, kar je opisal kot "porabo srebrnine". Pridobitev licence bi srbski rafineriji v Pančevu omogočila nadaljnje poslovanje in ublažila posledice sankcij, ki so neposredno vplivale na uvoz surove nafte. Situacija ostaja negotova, saj so srbske oblasti v preteklih tednih že morale izdati dovoljenja za začasno ustavitev proizvodnih procesov v nekaterih obratih.

V Srbiji se soočajo z izzivi pri oskrbi z naftnimi derivati zaradi ameriških sankcij proti NIS-u, ki veljajo že mesec dni. Dodatne težave povzročajo sankcije proti podjetjema Lukoil in Rosnjeft ter negotovost glede dobave plina v Evropi. Kljub temu je oskrba v Srbiji zaenkrat stabilna zaradi povečanega uvoza derivatov, pristojni pa zagotavljajo, da energetske krize ne bo.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Regulirane cene naftnih derivatov so se podražile. Cena 95-oktanskega bencina se je zvišala za 1,7 centa na 1,455 evra za liter, dizel se je podražil za 3,9 centa na 1,499 evra za liter, enako pa se je podražilo tudi kurilno olje, ki zdaj stane 1,096 evra za liter. Vlada ni posegala v trošarine.